Abstract
Contemporary analyses of language policy often tend to presume ideological uniformity, rather than focus on the contrasts between various positions, and the power struggles that those differences bring about. In this paper, I present an approach that implements the notion of voice in language policy analysis to denote the ideological positions and interests of different social actors, in this case as reflected in government documents. I propose a method of analysis based on the discourse-historical approach in critical discourse analysis and demonstrate how this exposes different social actors behind policy documents by focussing on the traces of their participation in policymaking. I analyse two different texts produced by the Slovene government and intended to specify its language policy strategy for the 2007–2011 and 2012–2016 periods. I show that there are two hegemonic voices of linguists behind both texts, one based on values of national unity, and a second based on human rights and broad inclusion. Alongside these, there are various voices from other domains of Slovene society and EU policy, all recontextualised through the prisms of the two dominant voices.
Similar content being viewed by others
Notes
See http://www.stat.si/popis2002/en/default.htm (Accessed 3 June 2013).
http://www.uradni-list.si/1/content?id=50690 (Accessed 3 June 2013).
See http://www.uradni-list.si/1/content?id=80272 (Accessed 3 June 2013).
For more information, see the Ministry of Culture website (archived): http://www.arhiv.mk.gov.si/si/delovna_podrocja/slovenski_jezik/predstavitev_podrocja/priprava_resolucije_za_nacionalni_program_za_jezikovno_politiko_20122016/ (Accessed 3 June 2013).
Due to the timing of the research presented in this paper, these new and significantly different versions were not taken into account. They are however analysed in my later work (see Savski 2016).
Due to space constraints, I do not present a more detailed overview of the categories which fall under these strategies. I therefore provide descriptions of concepts where necessary in the analysis itself. For a detailed typological breakdown of linguistic means, see Reisigl and Wodak (2001).
Both texts were analysed in their original Slovene-language versions. The analysis in the following sections is organised into a narrative, and provides short translated extracts to demonstrate the diverse voices present in the texts, and the typical strategies that they employ. All translations are mine. Due to constraints of space, some extracts have been abbreviated.
I will see this as similar to the relation between sound and fallacious argumentation, e.g. between substantiating a claim with sound empirical evidence or attempting to validate it through force or threat.
I have named the voices according to the period of social development to which their ideological background belongs. See Neustupný (2006) for an overview of tendencies in language policy in different periods of social development.
I introduce the STATE IS CONTAINER metaphor in part for explanatory purposes—it is not inherently present in the texts, however it does adequately explain the reasoning behind the early modern voice.
References
Anderson, B. (2006). Imagined communities: Reflections on the origin and spread of nationalism. London: Verso.
Bakhtin, M. M. (1981). The dialogic imagination: Four essays. Austin: University of Texas Press.
Baltić, A. (2006). Diskriminacija na osnovi etnične pripadnosti z vidika Albancev, Bošnjakov, Črnogorcev, Hrvatov, Makedoncev in Srbov: Poročilo o raziskavi. Ljubljana: Mirovni Inštitut.
Blackledge, A. (2005). Discourse and power in a multilingual world. Amsterdam: John Benjamins.
Blommaert, J. (Ed.). (1999). Language ideological debates. Berlin: Mouton de Gruyer.
Blommaert, J. (2001). Context is/as critique. Critique of Anthropology, 21(1), 13–32.
Blommaert, J., Kelly-Holmes, H., Lane, P., Leppanen, S., Moriarty, M., Pietikainen, S., & Piirainen-Marsh, A. (2009). Media, multilingualism and language policing: An introduction. Language Policy, 8(3), 203–207.
Daneš, F. (2006). Sprachpflege. In U. Ammon, N. Dittmar, K. J. Mattheier, & P. Trudgill (Eds.), Sociolinguistics: An international handbook of the science of language and society (pp. 2363–2451). Berlin: De Gruyter.
Dular, J. (1988). Med jezikovno politiko in jezikovno kulturo. In B. Pogorelec (Ed.), 24. Seminar slovenskega jezika, culture in literature (pp. 31–47). Ljubljana: Filozofska fakulteta.
Fairclough, N., Mulderrig, J., & Wodak, R. (2010). What is critical discourse analysis. In T. A. Van Dijk (Ed.), Discourse studies: A multidisciplinary introduction (pp. 357–378). London: Sage.
Gorjanc, V. (2009). Slovenska jezikovna politika pred izzivi Evropske unije. In V. Požgaj-Hadži, T. Balažic-Bulc, & V. Gorjanc (Eds.), Med politiko in stvarnostjo (pp. 13–26). Ljubljana: ZZFF.
Havranek, B. (1969). Teorija knjižnega jezika. Jezik in slovstvo, 14(7), 196–204.
Heer, H., Manoschek, W., Pollak, A., & Wodak, R. (2008). The discursive construction of history: Remembering the Wehrmacht’s war of annihilation. Basingstoke: Palgrave Macmillan.
Heller, M. (2011). Paths to post-nationalism: A critical ethnography of language and identity. New York: Oxford University Press.
Hutton, C. (1999). Linguistics and the Third Reich: Mother-tongue fascism, race and the science of language. London: Routledge.
Jedlička, A. (1965). Teorija praške sole o knjižnem jeziku. Jezik in slovstvo, 10(6/7), 186–192.
Jernudd, B., & Nekvapil, J. (2012). History of the field: A sketch. In B. Spolsky (Ed.), The cambridge handbook of language policy (pp. 16–36). Cambridge: Cambridge University Press.
Johnson, D. C. (2011). Critical discourse analysis and the ethnography of language policy. Critical Discourse Studies, 8(4), 267–279.
Johnson, D. C. (2013). Language policy. New York: Palgrave Macmillan.
Haugen, E. (1966). Language conflict and language planning: The case of modern Norwegian. Cambridge, Mass.: Harvard University Press.
Kalin-Golob, M. (2008). Jezikovnokulturni pristop h knjižni slovenščini. Ljubljana: FDV.
Krzyzanowski, M. (2011). Ethnography and critical discourse analysis: towards a problem-oriented research dialogue. Critical Discourse Studies, 4(8), 231–238.
Krzyzanowski, M., & Wodak, R. (2010). Hegemonic multilingualism in/of the EU institutions: An inside–outside perspective on the European language policies and practices. In C. Hülmbauer, E. Vetter, & H. Bühringer (Eds.), Mehrsprachigkeit aus der Perspektive zweier EU-Projekte: DYLAN meets LINEE (pp. 115–135). Frankfurt am Main: Peter Lang.
Krzyzanowski, M., & Wodak, R. (2011). Political strategies and language policies: The European Union Lisbon strategy and its implications for the EU’s language and multilingualism policy. Language Policy, 10(2), 115–136.
Kržišnik-Bukić, V., Komac, M., & Klopčič, V. (2003). Položaj in status pripadnikov narodov nekdanje Jugoslavije v Sloveniji. Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja.
Lemke, J. L. (1995). Textual politics: Discourse and social dynamics. London: Taylor & Francis.
Levinson, B. A. U., S, Margaret, & Winstead, T. (2009). Educational policy as a practice of power: Theoretical tool, ethnographic methods. Democratic options. Educational Policy, 23(6), 767–795.
Marx, K. (1867). Chapter 1: Commodities. In: Capital. A critique of political economy (Vol. 1, Part 1). Retrieved from http://www.marxists.org/archive/marx/works/1867-c1/ch01.htm.
May, S. (2012). Language and minority rights: Ethnicity, nationalism and the politics of language (2nd ed.). London: Routledge.
Neustupný, J. (2006). Sociolinguistic aspects of social modernisation. In U. Ammon, N. Dittmar, K. J. Mattheier, & P. Trudgill (Eds.), Sociolinguistics: An international handbook of the science of language and society (pp. 2209–2223). Berlin: De Gruyter.
Novak-Lukanovič, S., & Limon, D. (2012). Language policy in Slovenia. Language Culture and Curriculum, 25(1), 27–39.
Petković, B. (2003). Romi v Sloveniji—Tujci za vedno? (Boj med politiko vključevanja in zavračanja Romov). Poročilo skupine za spremljanje nestrpnosti, 2, 54–75.
Pogorelec, B. (2011). Zgodovina slovenskega knjižnega jezika. Ljubljana: ZRC SAZU.
Požgaj-Hadži, V., & Balažic-Bulc, T. (2005). Kam je izginila srbohrvaščina? Status jezika nekoč in danes. In M. Stabej (Ed.), 41. Seminar slovenskega jezika, kulture in literature (pp. 30–39). Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik.
Ramet, S. P. (2002). Balkan babel: The disintegration of Yugoslavia from the death of Tito to the fall of Milosevíc (4th ed.). Oxford: Westview Press.
Reisigl, M., & Wodak, R. (2001). Discourse and discrimination: Rhetorics of racism and antisemitism. London: Routledge.
Reisigl, M., & Wodak, R. (2009). The discourse-historical approach. In R. Wodak & M. Meyer (Eds.), Methods of critical discourse analysis (pp. 87–121). London: Sage.
Roe, E. (1994). Narrative policy analysis: Theory and practice. Durham: Duke University Press.
Rupel, D. (1987). Odgovor na slovensko narodno vprašanje. Nova revija, 57, 57–73.
Sajovic, T. (2003). Ideologija in slovenski knjižni jezik. In A. Vidovič-Muha (Ed.), Slovenski knjižni jezik—Aktualna vprašanja in zgodovinske izkušnje (pp. 271–282). Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik.
Savski, K. (2016). Language policy documents in time and space. PhD thesis. Lancaster University (forthcoming).
Scollon, R. (2008). Analyzing public discourse: Discourse analysis in the making of public policy. New York: Routledge.
Shohamy, E. G. (2006). Language policy: Hidden agendas and new approaches. New York: Routledge.
Spolsky, B. (2004). Language policy. Cambridge: Cambridge University Press.
Stabej, M. (2006). Obrisi slovenske jezikovne politike. Slavisticna revija, 54(special issue), 309–325.
Stabej, M. (2007a). Size isn’t everything: The relation between Slovenian and Serbo-Croatian in Slovenia. International Journal of the Sociology of Language, 183, 13–30.
Stabej, M. (2007b). Jaz v nas. Nekaj tez o jeziku, identiteti in jezikoslovju na Slovenskem. In I. Novak-Popov (Ed.), 43. Seminar slovenskega jezika, kulture in literature (pp. 194–197). Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik.
Stabej, M. (2007c). Samopašne ovce. Mladina, 19, 30–31.
Štih, P., Simoniti, V., & Vodopivec, P. (2008). Slovenska zgodovina: Družba, politika, kultura. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino.
Tollefson, J. W. (1991). Planning language, planning inequality: Language policy in the community. London: Longman.
Unger, J. W. (2013). The discursive construction of the Scots language. Amsterdam: Benjamins.
Vezovnik, A. (2009). Diskurz. Ljubljana: FDV.
Vidovič-Muha, A. (2001). Moč in nemoč slovenskega jezika. In I. Orel (Ed.), 37. Seminar slovenskega jezika, kulture in literature (pp. 7–18). Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik.
Vidovič-Muha, A. (2007). Aktualna vprašanja slovenske univerze in znanstvene razprave v slovenščini. In I. Orel (Ed.), Razvoj slovenskega strokovnega jezika (Obdobja, Metode in zvrsti) (pp. 3–11). Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik.
Vitez, P. (2009). Lektoriranje in odgovornost. In M. Stabej (Ed.), Infrastruktura slovenščine in slovenistike (pp. 393–399). Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko.
Wodak, R. (2008). Introduction: Discourse studies—Important concepts and terms. In M. Krzyzanowski & R. Wodak (Eds.), Qualitative discourse analysis in the social sciences (pp. 1–29). Basingstoke: Palgrave Macmillan.
Wodak, R. (2012). Language, power and identity. Language Teaching, 45, 215–233.
Wodak, R. (2015). The politics of fear. London: Sage.
Wodak, R., de Cillia, R., Reisigl, M., & Liebhart, K. (2009). The discursive construction of national identity (2nd ed.). Edinburgh: Edinburgh University Press.
Wodak, R., Krzyzanowski, Michał, & Forchtner, B. (2012). The interplay of language ideologies and contextual cues in multilingual interactions: Language choice and code-switching in European Union institutions. Language in Society, 41(2), 157–186.
Wodak, R., & Meyer, M. (2009). Critical discourse analysis: History, agenda, theory and methodology. In R. Wodak & M. Meyer (Eds.), Methods of critical discourse analysis (pp. 1–33). London: Sage.
Wodak, R., & Fairclough, N. (2010). Recontextualizing European higher education policies: The cases of Austria and Romania. Critical Discourse Studies, 7(1), 19–40.
Žižek, S. (1984). Krekovstvo. Družboslovne razprave, 1, 147–164.
Author information
Authors and Affiliations
Corresponding author
Ethics declarations
Conflict of interest
The author declares that they have no conflict of interest.
Informed consent, human participants
No human participants were used in this study.
Appendix: extracts in Slovene
Appendix: extracts in Slovene
[…] Organiziranost slovenske jezikovne skupnosti se je zelo približala idealu enojezikovne narodne države 19. in 20. stoletja; ne samo uradno, temveč skoraj vse javno in zasebno sporazumevanje med prebivalci Republike Slovenije svobodno poteka v jeziku te skupnosti […]
(Extract 1: R0711)
[…] Smiselno znanstveno in strokovno objavljanje v slovenščini je nujno, če želimo, da znanstvena sfera o svojih spoznanjih učinkovito seznanja slovensko javnost, na ta način v njenem jeziku sooblikuje družbo znanja […]
(Extract 2: R1216)
Slovenski geopolitični položaj se je za ohranjanje in urejen razvoj domačega jezika izkazal v zgodovini za zelo zahtevnega. Demografsko razmeroma šibka jezikovna skupnost je bila v zgodovini pogosto izpostavljena mešanju in sunkom, ki jih spodbujajo pomembne prometne poti ([…]) in križišča […] ter tektonski premiki in trenje med ljudstvi na stičišču […] jezikovn[ih] skupin[].
(Extract 3: R0711)
[…] Republika Slovenija skrbi za to, da se lahko vsi njeni državljani in prebivalci vključujejo v sporazumevalne procese, ki jim omogočajo enakopravno sodelovanje v državni in mednarodni skupnosti, pridobivanje in izmenjavo znanja ter izpolnjevanje njihovih osebnih, poklicnih in kulturnih potreb. […]
(Extract 4: R1216)
Eden od pomembnih ciljev, h katerim RS zavezujejo tudi načela EU, je zato zagotoviti vsem govorcem, katerih J1 ni slovenščina ([…]), pravico do ohranjanja in/ali obnavljanja (revitalizacije) lastnega jezika in kulture. […]
(Extract 5: R1216)
[…] usposabljanje javnih uslužbencev za delo z govorci, katerih prvi jezik ni slovenščina (med drugim tudi prilagajanje govorcem z uporabo njihovega ali tretjega (skupnega) jezika, če je to potrebno) […]
(Extract 6: R1216)
Razmah vulgarnega ekonomizma in s tem nesorazmerna krepitev utilitarne vloge pri izbiri jezika v obzorju sporazumevalne (in s tem proizvodne, poslovne, politične idr.) učinkovitosti na račun njegove simbolne vloge v obzorju posameznikove identitete na ravni kulturno-etnične pripadnosti.
(Extract 7: R0711)
Odločno zagovarjanje stališča, da uveljavljanje načela prostega pretoka ne sme izpodkopavati jasne domicilnosti uradnega jezika posamezne države članice ter da ima država pravico do pravnih varovalk in mehanizmov za nevtralizacijo negativnih učinkov prostega pretoka (razločevanje med pojmoma »diskriminatornost na podlagi državljanstva« in »varovanje in priznavanje kulturno-jezikovne identitete«).
(Extract 8: R0711)
[Cilji naj] pomenijo odločno zavračanje teorije ali prakse »talilnega lonca« ([…] absolutizacija načela prostega pretoka […]) ter potrjevanje jezikovne raznolikosti kot kulturnega bogastva Evrope in človeštva […].
(Extract 9: R0711)
Znanje jezikov je hkrati simbolna in praktična vrednota, ki mora biti dostopna vsakomur ne glede na kulturno, izobrazbeno ali premoženjsko ozadje. Zato RS skrbi za jezikovno izobraževanje vseh svojih državljanov in prebivalcev v slovenščini, v drugih maternih jezikih manjšin in priseljenskih skupnosti in v drugih jezikih, v skladu s potrebami posameznikov in posameznic, s kulturnimi, z gospodarskimi in drugimi družbenimi potrebami ter skladno z načeli evropske raznolikosti in večjezičnosti.
(Extract 10: R1216)
Rights and permissions
About this article
Cite this article
Savski, K. Analysing voice in language policy: plurality and conflict in Slovene government documents. Lang Policy 15, 505–524 (2016). https://doi.org/10.1007/s10993-015-9388-5
Received:
Accepted:
Published:
Issue Date:
DOI: https://doi.org/10.1007/s10993-015-9388-5